Jožef Košič
(1788 Bogojina – 1867 Gornji Senik)
Jožef Košič starejši je bil po poklicu učitelj, ki se je leta 1780 preselil iz Varaždina na Hrvaškem v Bogojino, v Železni županiji. Leta 1785 se je v starosti 26 let poročil s slovenko Ano Kregar, ki ji je bilo takrat 19 let. Imela sta štiri otroke: Franca, Jožefa in dvojčka Pavla in Ivana. Družina je živela v Bogojini, v bližini šole na hišni številki 21.
Najstareši brat Franc se je izobraževal v Kőszegu in v Sombotelu, nato pa je postal duhovnik v Zagrebški škofiji.
Jožef Košič se je rodil 9. oktobra leta 1788. Tudi on je šolo obiskoval v Kőszegu in v Sombotelu, poletne počitnice pa preživljal pri dekanu Adamu Ivanóczyju v Beltincih. Zanj je kasneje napisal tudi odo, ki je bila natisnjena leta 1813.
11. avgusta 1811 je bil v Sombateju posvečen v duhovnika, nato pa je 5 let služboval kot kaplan v različnih župnijah (Turnišče, Grad, Murska Sobota, Sv. Jurij, Rogašovci). Leta 1816 je postal najprej namestnik župnika, nato pa junija leta 1829 župnik na Gornjem Seniku. Tukaj je živel, delal in ustvarjal 39 let, do svoje smrti 26. decembra 1867.
V veliki župniji je Jožef Košič samostojno opravljal vse obveznosti kar 35 let; šele v starosti 75 let je dobil kaplana v pomoč. Poleg vseh duhovniških nalog (spovedi, maševanje, letno kar 100 krstov, 86 pogrebov, 22 porok, 32 obiskov bolnikov...) je imel čas tudi za branje in pisanje knjig; bil je pesnik, jezikoslovec, zgodovinar in etnolog.
Naročene je imel madžarske, nemške in slovenske časopise in revije, v svoji knjižnici pa je zbiral predvsem zgodovinske knjige. Med leti 1826 in 1832 je bil naročnik revije „Znanstvena zbirka”, v kateri je tudi objavljal. V sedmih letih je za naročnine na različne časopise in revije porabil 20 forintov, za kar bi v tistih časih lahko kupil tri krave.
Med leti 1813 in 1851 so izšle njegove knjige v Körmendu, Sombotelu, Pešti, Gradcu in na Dunaju. V njegovi zapuščini je 10 del, od tega eno v latinščini, dva v madžarščini (eno tudi v nemščini) in sedem v slovenščini. Največ (5) je zgodovinskih del, dve sta verski ter po eno jezikoslovno in etnografsko. Znani sta tudi dve pesmi.
Jožef Košič je bil madžarski državljan slovenske narodnosti. Stike je vzdrževal z obema narodoma, zanimal pa se je predvsem za življenje in preteklost svojih slovenskih rojakov.
Bil je prvi Slovenec, ki je obširno opisal ljudsko življenje in kulturno delo svojega naroda ter prvi slovenski pisatelj na Madžarskem, ki ni le prevajal in je poleg cerkvenih del pisal tudi posvetna besedila.
| 
AJÁNLOM AZ OLDALT
